APDEJT.si

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je izjavila, da si želi videti demokratično Srbijo v Evropski uniji, vendar od nje pričakuje jasno usmeritev in ne sedenje na dveh stolih. Opozorila je, da če bo Srbija sodelovala v akcijah vojske, ki ubija ljudi v Ukrajini, lahko pozabi na vstop v EU. Ocenila je tudi, da je bilo letošnje poročilo Evropske komisije o Srbiji ostro.

Član Predsedstva BiH, Denis Bećirović, se je pogovarjal z Brendanom Hanrahanom, vodjo Biroja za Evropo in Evrazijo ameriškega State Departmenta. Strinjala sta se o pomembnosti prizadevanj za podporo miru in stabilnosti v Bosni in Hercegovini. Bećirović je poudaril, da je nevarno postavljati pod vprašaj mandat in pristojnosti OHR-a.

Inštitut za raziskovanje genocida Kanada (IGK) je pozval kanadskega ministra za pravosodje Seana Fraserja, da preišče navedbe o vpletenosti kanadskih državljanov v "sarajevski safari", kjer naj bi imućni posamezniki plačevali za snajpersko ubijanje civilistov, vključno z otroki, med obleganjem Sarajeva. Preiskava sledi podobni preiskavi, ki jo je sprožilo tožilstvo v Milanu.

Balkanska raziskovalna mreža (BIRN) je odkrila, da se državljani Srbije in Bosne in Hercegovine novačijo za boj v Ukrajini na strani Rusije. Preko zasebnih skupin na Telegramu in Facebooku se objavljajo oglasi in pozivi za 'prostovoljce'. Izkušeni borci in veterani jih privabljajo z obljubami o visokih zaslužkih in raznih ugodnostih za njihove družine.

Nekdanji generalni sekretar zveze NATO, Jens Stoltenberg, je izjavil, da bi povečanje vojaške pomoči Ukrajini lahko vplivalo na odločitve ruskega predsednika Vladimirja Putina in ga pripeljalo do pogajalske mize. Stoltenberg je tudi poudaril, da NATO ne želi tvegati vojne z Rusijo zaradi Ukrajine in da je zavrnitev zahteve Volodimirja Zelenskega po prepovedi preletov nad Ukrajino bila pravilna odločitev, saj bi to lahko sprožilo tretjo svetovno vojno.

Ruske sile so poleg letališča Starokonstantinov napadle tudi ukrajinski vojaško-obveščevalni center v Brovarih v Kijevski regiji. Napade je potrdil ruski center za odnose z javnostjo.

Milansko tožilstvo je sprožilo preiskavo o domnevnih 'smrtonosnih safarijih' med obleganjem Sarajeva v 90. letih. Preiskava se osredotoča na obtožbe, da so italijanski državljani plačevali visoke zneske, da bi se pridružili vojski bosanskih Srbov in 'za zabavo' streljali na civiliste v Sarajevu. Preiskovalci preiskujejo obtožbe 'prostovoljnega umora, oteženega s krutostjo in nizkotnimi motivi'. Preiskava naj bi poskušala identificirati tako imenovane 'vikend ostrostrelce', ki so sodelovali pri obleganju Sarajeva, medtem ko nekateri viri trdijo, da so 'lovci' prihajali tudi iz ZDA in Rusije.

Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine je zavrnilo pritožbe Milorada Dodika zoper sodbo, ki mu prepoveduje delovanje v politiki.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v Bruslju sestal s Sorensenom, kjer sta razpravljala o konkretnih korakih pri izvajanju doseženih sporazumov. Vučić je tudi napovedal srečanje v Novem Sadu, ki naj bi potekalo 11., 15. ali 16. novembra. Po intervjuju za Juronjuz je Vučić nagovoril srbske medije iz Bruslja.

V Bosni in Hercegovini je 30 let po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma v ameriški vojaški bazi v Ohiu prisotno splošno nezadovoljstvo, čeprav je bil temeljni cilj sporazuma, zaustavitev vojne, dosežen. Eden od tvorcev sporazuma, Krešimir Zubak, poudarja, da se vojna nadaljuje s političnimi sredstvi, kljub doseženemu miru.

Bruno Stojić, nekdanji minister obrambe Herceg-Bosne in haaški obsojenec za vojne zločine nad Bošnjaki, se je po težavah z avstrijsko policijo vrnil v Zagreb. Stojić, ki je bil obsojen na 20 let zapora, je bil predčasno izpuščen na prostost in je sinoči prispel v hrvaško prestolnico.

Zunanji minister Wadephul je v Bosni in Hercegovini začel diplomatsko turnejo po Zahodnem Balkanu. Pričakuje se, da si bo v regiji prizadeval zatreti poskuse vplivanja Rusije in Kitajske.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je ponovno izrazil podporo Miloradu Dodiku, češ da so se obtožbe proti njemu izkazale za neutemeljene, saj so oblasti v Bosni in Hercegovini morale zavrniti dodatne postopke proti njemu. Szijjarto je ob tem kritiziral Evropsko unijo.

Bruno Stojić, nekdanji minister za obrambo paradržave Herceg-Bosne, ki je bil v Haagu obsojen na 20 let zapora zaradi vojnih zločinov v Bosni in Hercegovini, je bil izpuščen na prostost. Stojić je bil obsojen zaradi zločinov, storjenih v Bosni in Hercegovini. To je bila tretja zahteva Stojićeve obrambe za njegovo predčasno izpustitev.

Nemški zunanji minister Johan Vadeful je izjavil, da morajo države Zahodnega Balkana, ob stalnih poskusih vpliva Rusije in Kitajske, nadaljevati z reformami in izkazovati privrženost evropskim vrednotam kot pogoj za vstop v Evropsko unijo. Poudaril je, da o vladavini prava, boju proti korupciji in obrambi temeljnih pravic ni pogajanj.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je od Moldavije zahtevalo podatke o ruskih kampih v Republiki Srbski. Preiskava se nanaša na domnevno prisotnost in vpliv skupine Wagner na Balkanu. Oblasti v Republiki Srbski in rusko veleposlaništvo v BiH so obstoj kampov zanikale.

Ukrajinske oblasti so pred letom in pol od Bosne in Hercegovine zahtevale informacije o dvanajstih državljanih BiH, ki so osumljeni storitve vojnih zločinov na ukrajinskem ozemlju.

Srbska članica predsedstva BiH Željka Cvijanović je ostro obsodila nedavne napade na Srbe v Splitu in Zagrebu. Izrazila je ogorčenje nad tem, da Evropska unija molči o incidentih, ki se dogajajo v državi članici.

Italijanska preiskava o "vikend snajperjih" ponovno odpira stare rane v Sarajevu. Irina Čišić, ki bi morala 8. oktobra 1993 praznovati svoj prvi rojstni dan, je bila štiri dni kasneje ubita s snajperskim strelom na ulicah Sarajeva. Njena mati jo je držala za roko, ko je bila ubita. Motivi za streljanje ostajajo nejasni.

V Sarajevu je potekal 14. Forum Donavske strategije EU, kjer so se srečali voditelji držav, ki ležijo na porečju reke Donave in tistih, ki mejijo nanje, ter predstavniki Evropske unije. Osrednja tema pogovorov je bila krepitev sodelovanja v regiji.

Nemški minister Johann Wadephul je med obiskom Sarajeva izrazil močno podporo nemške vlade visokemu predstavniku za BiH Christianu Schmidtu. Poudaril je, da je mesto BiH v Evropski uniji in da Schmidt mora nadaljevati z opravljanjem svoje funkcije, da se zagotovi izvajanje reform in spoštovanje Daytonskega sporazuma. Wadephul je v Sarajevo prispel na začetku svojega prvega obiska Zahodnega Balkana.

V Bosni in Hercegovini so na podlagi intenzivne izmenjave informacij med Črno goro in BiH aretirali črnogorskega državljana, za katerim je bila razpisana Interpolova rdeča tiralica.

Federalni minister za energijo, rudarstvo in industrijo Vedran Lakić se je sestal z odpravnikom poslov ameriške ambasade v BiH, Johnom Ginkelom, da bi pospešili izvedbo projekta Južne interkonekcije, ki je ključnega pomena za energetsko varnost Bosne in Hercegovine. Predstavniki ameriške ambasade so potrdili, da je Južna interkonekcija projekt ključnega pomena za energetski sektor BiH.

Evropska unija želi sprejeti nove članice, vendar poročilo iz Bruslja kaže na velike razlike med državami kandidatkami, med katerimi je tudi Bosna in Hercegovina. Zadnjih 12 let ni bila sprejeta nobena nova država, kar odpira ključna vprašanja o prihodnji širitvi.

Evropska unija izvaja pritisk na Bosno in Hercegovino, da bi odpravila brezvizni režim z Rusijo. BiH je leta 2016 zaprosila za članstvo v EU in leta 2022 postala kandidatka, vendar pogajanja potekajo počasi, predvsem zaradi neusklajenosti z zunanjo politiko EU. BiH še ni uvedla sankcij proti Rusiji zaradi konflikta v Ukrajini.

Evropska komisija je Gruzijo zaradi odstopanja od demokratičnih načel označila za nominalno državo kandidatko za članstvo v EU. Po besedah evropske komisarke je gruzijska vlada povzročila resen odmik od demokratičnih načel, kar je dejansko ustavilo evropsko pot države.

Generalni sekretar Sveta za regionalno sodelovanje (RCC) Amer Kapetanović se je v Sarajevu srečal s hrvaškim ministrom za zunanje in evropske zadeve Gordanom Grlićem Radmanom in s slovensko državno sekretarko na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Nevo Grašič. Na srečanju so razpravljali o regionalnem sodelovanju.

Evropska komisarka Kos je opozorila na zastoje v reformah v Srbiji, politične napetosti v Bosni in Hercegovini ter nazadovanje v Gruziji kot ovire za uspešno širitev Evropske unije. Poudarila je, da bo širitev uspešna le, če bo okrepila Unijo.

Belgija je napovedala zaprtje veleposlaništva v Bosni in Hercegovini v Sarajevu ter odprtje novega v Albaniji, v Tirani. Poleg Tirane bo Belgija odprla nova veleposlaništva še v Vindhuku, Muskatu in Taškentu. Informacija o zaprtju veleposlaništva v Sarajevu prihaja eno leto po tem, ko ga je Belgija odprla.

Predsednik vlade Islamske republike Pakistan, Muhammad Shehbaz Sharif, je poslal čestitko predsedniku Republike Azerbajdžan, Ilhamu Aliyevu, ob dnevu zmage, poroča Azernews.

Evropska komisija je objavila izredno ostro poročilo o napredku Srbije proti Evropski uniji, v katerem ugotavlja, da so reforme v Srbiji upočasnjene. Kljub deklarativni zavezanosti oblasti članstvu v EU, poročilo izpostavlja ključna sporočila o stanju v državi. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je na vrhu o širitvi EU v Bruslju napovedal ukrepe proti protievropski retoriki, vendar ne tudi proti politični polarizaciji v družbi. Hkrati je evropska komisarka Marta Kos kritizirala Beograd.

Delegacija VTKBiH je v Narodni republiki Kitajski predstavila gospodarske potenciale Bosne in Hercegovine. Predsednik VTK je na Forumu za jačanje odnosov med Kitajsko in Evropo spregovoril o ekonomskih kazalnikih BiH.